Sklanjanje, skloni, sklanjatve … – izzivi pri prevajanju
Kot študentka, ki se v prostem času ukvarjam s prevajanjem, sem se soočila z izzivom, ki ga slovenščina ponuja tistim, ki se spogledujejo z angleščino. To so sklanjanje oz. skloni oz. sklanjatve …
Kako težko je lahko pravilno sklanjati posamezne besede, je zelo dobro opisano na povezavi sklanjanje, skloni, sklanjatve.
Medtem ko se angleščina ponaša z relativno enostavnim sistemom sklanjanja, ki se osredotoča na dodajanje končnic -s za ednino in -es za množino, je slovenščina s svojimi šestimi skloni in bogato paleto končnic precej bolj zakomplicirana.
Opažam, da imajo mednarodni študentje največkrat težave prav s temi končnicami pri sklanjanju.
Zakaj je sklanjanje tako težko?
V slovenščini se samostalniki sklanjajo glede na svojo vlogo v stavku. Poznamo šest sklonov: imenovalnik, rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik. Vsak sklon ima svojo vprašalnico in značilne končnice, ki se spreminjajo glede na spol in sklanjatveno skupino samostalnika.
Pri prevajanju je ključnega pomena, da pravilno prepoznamo sklon samostalnika v izvirnem besedilu in ga ustrezno pretvorimo v ciljnem jeziku. To je lahko zahtevno, saj se sklonske funkcije v slovenščini in angleščini ne ujemajo vedno povsem.
Na primer, v slovenščini se lahko dajalnik uporablja za izražanje posestnega razmerja, medtem ko je v angleščini to čisto drugače.
Pozorni moramo biti na samostalnike, ki jih Slovenci v pogovornem jeziku pogosto izgovarjamo napačno, da se nam ne bi zgodilo, da bi pri prevajanju v slovenščino hitro avtomatsko zapisali napačno obliko.
Tega je v slovenščini veliko, gotovo ste že slišali sledeče: ”gospej”, ”na pljučah”, ”z drvami” … Če stestiram kdaj s temi primeri mednarodne študente, vedno zgrešijo. Slovenščina res ni najlažji jezik za učenje.
Kljub izzivom, ki jih sklanjanje predstavlja, je to pomemben del slovenščine, ki bogati jezik in mu daje značilen pečat. Z vajo in potrpljenjem lahko tudi prevajalci začetniki osvojijo to veščino in ustvarjajo kakovostne prevode, ki so zvesti izvirnemu besedilu.
Ne pozabimo, da je prevajanje več kot le prenos besed iz enega jezika v drugega. Gre za kulturno izmenjavo, ki zahteva razumevanje jezikovnih struktur in odtenkov.
Z obvladovanjem sklanjanja v slovenščini se bomo kot prevajalci še bolj približali temu cilju in ustvarili prevode, ki bodo tako natančni kot tudi berljivi.
Vas zanimajo še druge teme iz področja pravopisa oz. slovnice. Če da, kliknite na povezave spodaj: