Povratni svojilni zaimek in težave

Danes bomo pisali o morda za nekatere težji temi slovenskega jezika, o povratnem svojilnem zaimku (svoj). Povratni svojilni zaimek “svoj” je v slovenskem jeziku pogosto uporabljen, vendar se ob njegovi rabi lahko pojavijo težave. V tem članku bomo predstavili osnove uporabe povratnega svojilnega zaimka in se dotaknili nekaterih pogostih napak.

Povratni svojilni zaimek “svoj” uporabimo, kadar želimo izraziti pripadnost ali lastnino osebka, ki je hkrati glagolsko jedro stavka. To pomeni, da se lastnik in tisto, kar mu pripada, nanašata na isto osebo.

Primeri pravilne rabe:

• Napisal sem svoj življenjepis. (Osebek: jaz; življenjepis pripada meni.)
• Ana je pospravila svojo sobo. (Osebek: Ana; soba pripada Ani.)
• Otroci so se igrali s svojimi igračami. (Osebek: otroci; igrače pripadajo otrokom.)

Težave pri rabi povratnega svojilnega zaimka:

Najpogostejša težava se pojavi, kadar zamenjamo povratni svojilni zaimek s pridevnikom svoji. Pridevnik svoji se uporablja, kadar želimo izraziti pripadnost druge osebe, ne pa glagolskega jedra.

Navajamo nekaj primerov. Katero možnost bi izbrali?

Pred vstopom v avtobus pokažite vašo/svojo vozovnico.
Mi posodiš tvoje/svoje nalivno pero?
Podpiramo naše/svoje kolesarje.
Babica nam je pripovedovala zgodbe iz njene/svoje mladosti.
Predstavi nam svojega/tvojega bratranca.
Iz reže vzemite vašo/svojo kartico!
Vabim te na praznovanje mojega/svojega rojstnega dne.
Ta športni zeleni avto je moj/svoj.
Boštjan je na kosilo povabil njegovo/svojo ženo.

(Ne) pravilna raba povratnega svojilnega zaimka lahko bistveno spremeni pomen povedi (in povzroči nevšečnosti). Naj pomensko razčlenimo zadnji primer brez povratnega svojilnega zaimka: Boštjan je na kosilo povabil njegovo ženo. Ali lahko z gotovostjo trdimo, da je povabljenka Boštjanova žena? Pomensko gledano je lahko tudi bratova, sosedova, šefova …

Rešitve zgornjih primerov so naslednje:

Pred vstopom v avtobus pokažite svojo vozovnico.
Mi posodiš svoje nalivno pero?
Podpiramo naše kolesarje.
Babica nam je pripovedovala zgodbe iz svoje/njene mladosti.
Predstavi nam svojega bratranca.
Iz reže vzemite svojo kartico!
Vabim te na praznovanje (svojega) rojstnega dne.
Ta športni zeleni avto je moj.
Boštjan je na kosilo povabil njegovo/svojo ženo.

Kakšne so lahko dodatne težave:

Uporaba povratnega svojilnega zaimka z nedoločnimi zaimki (npr. nekdo, nekaj):

Napačno: Nekdo je pozabil svojo torbo.

Pravilno: Nekdo je pozabil torbo. (V tem primeru ne vemo, komu torba pripada, zato ne uporabimo povratnega svojilnega zaimka.)

Uporaba povratnega svojilnega zaimka v prisvojitvenih konstrukcijah:

Napačno: Hiša je moja.

Pravilno: Hiša je moja last. (V prisvojitvenih konstrukcijah ne uporabljamo povratnega svojilnega zaimka.)

Kaj so osebni svojilni zaimki?

Osebni svojilni zaimki (moj, tvoj, najin, njihov, naš …) izražajo pripadnost/lastnino govorečega, ogovorjenega ali neudeleženega pri sporazumevanju – povedo nam, čigavo je kaj. Svojilni zaimek se po spolu, sklonu in številu prilagaja besedi, na katero se nanaša. Uporabimo ga, da se izognemo ponavljanju.

Obožujem Laibach! Če imaš čas, te povabim na njihov koncert.
Da, njun zakon je propadel.
To je naš novi hišni ljubljenček, ime mu je Runo.
Njun sin je uspešen športnik.
Sem ti že vrnil tvoje copate?

Kaj so povratni svojilni zaimki?

Povratni svojilni zaimek je posebnost slovenskega jezika, ki izraža samo svojino oz. lastnino osebka. Osebek je stavčni člen, ki izraža nosilca stanja ali vršilca dejanja. Najlažje ga prepoznamo tako, da se po njem vprašamo z vprašalnico, kdo ali kaj.

Naj navedemo nekaj primerov:

Babica je posestvo zapustila svojemu vnuku.
Osebek v zgornjem stavku je babica. Kdo je zapustil posestvo svojemu vnuku?
Predmet v zgornjem stavku je vnuk. Komu je babica zapustila posestvo?
Ker je posestvo babičina lastnina oz. ji posestvo pripada, izberemo povratni svojilni zaimek.

Povratni svojilni zaimek je lahko uporabljen tudi v pomenu “pravi, primeren, poseben”. V tem primeru moramo zaimek svoj razumeti v prenesenem pomenu.

Končno je vse na svojem mestu.
Ne prehitevaj dogodkov, vse ob svojem času.
Ta je svoje vrste človek.

Težji primeri rabe povratnega svojilnega zaimka

Kadar lahko povratni svojilni zaimek nedvoumno razberemo iz sobesedila, ga izpustimo.

Vabim te na praznovanje svojega rojstnega dne. ◊ Vabim te na praznovanje rojstnega dne.
Predstavil ti bom svojo ženo. ◊ Predstavil ti bom ženo. (Razen če boste predstavili tudi prijateljevo/bratovo/sosedovo ženo.)

V slovenski slovnici ni natančno navedeno, v katerem sklonu mora biti osebek, na katerega se nanaša povratni svojilni zaimek. Kaj bi izbrali v spodnjih primerih?

Žal mi je za moje/svoje napake.
Naj mi dokaže, da mu je žal za njegovo/svojo prevaro.
Skrbi jo za njeno/svojo prihodnost.

V teh primerih imamo opravka s povedkom duševnega stanja (tudi prebivati, stanovati, počivati, smejati se), ki zahteva (t. i. logični) osebek v dajalniku. Raziskave slovenskih jezikoslovcev so pokazale, da Slovenci v teh primerih oba zaimka dojemamo kot ustrezna. Poudarimo lahko, da so ob logičnem osebku – razpoznamo, da je osebek vršilec dejanja, vendar ni vedno v imenovalniku – za 3. osebno povratni svojilni zaimki pogostejši.