V Sloveniji je bil gojenje in posedovanje konoplje z visoko vsebnostjo tetrahidrokanabinola (THC) več desetletij prepovedan. Industrijska konoplja z vsebnostjo THC pod 0,2 % je dovoljena, vendar pod strogimi pogoji in z dovoljenjem ministrstva za kmetijstvo. Leta 2000 je bil sprejet Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), ki še danes velja. Ta zakon določa, da je posedovanje manjše količine prepovedanih drog prekršek (ni kaznivo dejanje) z globo od 42 € do 209 € ali do pet dni zapora. Posedovanje večje količine ali preprodaja sta kazniva, kazni pa segajo od 209 € do 626 € oziroma do 30 dni zapora. ZPPPD konkretne količine za »majhno« in »večjo« količino ne določa, zato o tem odloča sodišče. Posledica tega nejasnega pravnega okvira je, da je konopljo uradno prepovedano posedovati, pridelovati ali preprodajati, vendar so kazni za manjšega uporabnika praviloma finančne in ne vodijo v kazenski vpis.
Medicinska uporaba do referenduma 2024
V medicini so po vladni spremembi uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog leta 2017 določene sintetične in naravne oblike konoplje postale dovoljene za zdravljenje. Pripravki, ki vsebujejo kanabinoide (npr. dronabinol in sintetični CBD), so se lahko predpisovali na posebni recept, vendar le za omejen nabor indikacij (npr. kronična bolečina pri raku ali AIDS-u) in le na ponovljiv recept, kar je zdravnike odvrnilo od predpisovanja. Leta 2023 je ministrstvo za zdravje predlagalo razširitev indikacij, a zdravniška zadržanost in birokratske ovire so ostale.
Referendum junija 2024
9. junija 2024 so volivci na posvetovalnem referendumu odgovarjali na dve vprašanji: ali naj država dovoli gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene ter ali naj dovoli gojenje in posedovanje za omejeno osebno rabo. Končni rezultat je pokazal, da je 66,71 % udeležencev podprlo dovoljenje gojenja in predelave konoplje v medicinske namene, medtem ko je 51,57 % podprlo omejeno osebno rabo. Referendum ni imel zavezujočega značaja, je pa vladi in parlamentu sporočil, da si večina prebivalstva želi liberalnejšega pristopa.
Rekreativna raba in kazni do leta 2024
Kljub delni dekriminalizaciji je rekreativna raba konoplje ostala nezakonita. Čeprav je policija manjšim uporabnikom običajno izrekala denarne kazni, so primeri hrambe večje količine pogosto končali s pogojno zaporno kaznijo ali zaplembo lastnine. Ker zakon ne določa meje med »majhno« in »veliko« količino, so se ljudje bali, da lahko že manjše število rastlin privede do sodnega pregona.
Situacija danes – september 2025
Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN)
Leta 2025 so poslanci koalicijskih strank Gibanje Svoboda in Levica v parlament vložili dva ločena zakona: enega za medicinsko uporabo konoplje in enega za omejeno osebno uporabo. 15. julija 2025 je državni zbor s 50 glasovi za in 29 proti sprejel Zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene (ZKMZN). Državni svet je nanj izglasoval odložilni veto, a je državni zbor 24. julija 2025 zakon ponovno potrdil z 49 glasovi za in 11 proti. Zakon je bil objavljen v Uradnem listu 5. avgusta 2025 in je začel veljati 20. avgusta 2025.
Ključne spremembe:
- Produkcija in nadzor: Zakon ureja pridelavo, predelavo in promet konoplje za medicinske in znanstvene namene. Proizvodnja mora potekati v zaprtih in varovanih objektih z upoštevanjem dobre kmetijske prakse (GACP). Samo pravne ali fizične osebe, ki pridobijo licenco Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), lahko gojijo konopljo.
- Licenciranje: JAZMP izda dovoljenja za proizvodnjo, trgovino, izvoz in uvoz. Ministrstvo za zdravje izda dovoljenja za znanstveno uporabo. Agencija nadzira tudi kvote pridelave, evidentira pridelovalce in določa letne nacionalne kvote.
- Predpisovanje bolnikom: Zakon določa, da lahko zdravniki po lastni strokovni presoji predpišejo konopljo ali pripravke iz nje za katero koli bolezen, vendar največ za enomesečno zdravljenje na neponovljiv recept. Pred prvim receptom mora bolnik opraviti zdravniški pregled, pregled pa se ponovi po letu dni.
- Implementacija: Minister za zdravje mora v šestih mesecih pripraviti podzakonske predpise, med drugim pravila o varnostnih standardih pridelovalnih objektov in sistemu sledljivosti. Vlada mora v 90 dneh prilagoditi razvrstitev konoplje na seznamih prepovedanih drog.
Poslanci in državni svetniki o ZKMZN
Poslanci Svobode, SD, Levice in samostojni poslanec Miha Kordiš so zakon podprli, saj so menili, da izboljšuje dostopnost do medicinske konoplje in spodbuja raziskave. Državni svet pa je menil, da zakon ne povečuje dostopnosti in da omogoča proizvodnjo le »ozkemu krogu izbrancev«, kar lahko vodi v monopolizacijo. Kritiki so opozorili, da bolniki zaradi zadržanosti zdravnikov ostajajo prepuščeni črnemu trgu, a z zagovorniki zakona so se strinjali, da gre za prvi korak k ureditvi področja in da bodo morebitne pomanjkljivosti odpravljene z nadaljnjo zakonodajo.
Predlog zakona o omejeni osebni uporabi konoplje
Drugi zakon, ki ga je julija 2025 predstavila koalicija, ureja omejeno osebno uporabo konoplje. Podrobnosti zakona je predstavila Levica, v juliju pa je stekla javna obravnava, ki naj bi trajala do jeseni 2025.
Predlagane določbe:
- Gojenje in posedovanje: Odrasla oseba lahko goji do štiri rastline konoplje (največ šest rastlin na gospodinjstvo) in ima na domu do 150 g suhega socvetja ter 50 g smole ali ekstraktov; na javnih mestih pa do 7 g suhega socvetja in 5 g smole.
- Prodaja in darila: Prodaja konoplje ostaja prepovedana; odrasli lahko brezplačno podarijo konopljo v količinah, ki so dovoljene za posedovanje na javnih mestih.
- Kajenje na javnih mestih: Uporaba konoplje na javnih površinah bi bila prepovedana, podobno kot velja za tobačne izdelke.
- Vožnja in delovna mesta: Zakon predvideva tolerančno mejo 3 ng/ml THC v krvi, če voznik ne kaže znakov motenj, ter lestvico kazni podobno kot pri alkoholu; redni zdravstveni pregledi delavcev ne bi smeli vključevati testiranja na THC.
- Ukrepi za mladoletnike: Predlog prepoveduje uživanje konoplje v bližini otrok in v izobraževalnih ustanovah ter zahteva preventivne programe, ki jih izvaja Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Javno mnenje septembra 2025
Na dan 27. avgusta 2025 je Radio Ognjišče poročal, da bo jeseni parlamentarna razprava o omejeni osebni uporabi konoplje eden osrednjih dogodkov. Predlog so podprli poslanci Svobode in Levice, vendar mu ostro nasprotuje Nacionalni inštitut za javno zdravje in ljubljanski klinični center. Strokovnjaki opozarjajo, da bi legalizacija lahko prinesla več akutnih zastrupitev, povečala uporabo pri mladostnikih ter ogrozila duševno zdravje. Izpostavili so tudi nevarnosti vožnje in dela pod vplivom konoplje ter menili, da zakon odpira vrata »konopljinemu turizmu« in ne zagotavlja ustrezne zaščite mladoletnikov.
Zaključek situacije danes
Do septembra 2025 je torej v Sloveniji dokončno stopil v veljavo zakon o medicinski in znanstveni konoplji, ki ureja gojenje, trgovanje, predpisovanje in raziskave konoplje za medicinske potrebe. Podzakonski akti, ki bodo podrobno uredili izvajanje, morajo biti sprejeti v začetku 2026, zato dejanska pridelava medicinske konoplje in uporaba zdravilnih pripravkov še nista začeli. Predlog zakona o omejeni osebni uporabi je še v javni obravnavi; njegova usoda bo znana proti koncu 2025, vendar že zdaj sproža burne razprave med zagovorniki in nasprotniki.
Pogled v prihodnost – načrti do 2025 in naprej
Implementacija ZKMZN do konca 2025
Zakon o medicinski in znanstveni konoplji določa, da mora minister za zdravje do februarja 2026 pripraviti podzakonske predpise (o varnosti objektov, nadzoru, kvotah in registru pridelovalcev). Ko bodo ta pravila sprejeta, se bodo začela izdajati licence. Licencirani pridelovalci bodo morali zagotoviti varovane in nadzorovane rastlinjake in upoštevati GACP; omogočena bo tudi možnost sklepanja pogodb s podizvajalci za posamezne faze (npr. gojenje, sušenje). To pomeni, da bomo v Sloveniji prve licencirane proizvodne obrate videli verjetno v letu 2026.
Po zakonu lahko konopljo za medicinske namene gojijo podjetja in raziskovalne ustanove, ki bodo pridobili dovoljenje JAZMP; domače konopljarje lahko agencija vključuje kot podizvajalce, s čimer se odpira možnost sodelovanja tudi za kmete, ki že pridelujejo industrijsko konopljo.
Časovnica in morebitne spremembe zakona o omejeni osebni uporabi
Ker je predlog zakona o omejeni osebni uporabi še v obravnavi, bo njegova končna različica odvisna od pripomb zainteresirane javnosti in političnih dogovorov. Vlada je napovedala, da bo besedilo dopolnila jeseni in ga do konca leta poskušala sprejeti v parlamentu.
Pričakovane spremembe in obeti:
- Možnost omejitev glede števila rastlin in količin: Nekatere nevladne organizacije in poslanci Socialnih demokratov (SD) so predlagali višjo mejo rastlin na gospodinjstvo (npr. 9 namesto 6), medtem ko strokovnjaki zahtevajo strožje količinske omejitve in bolj natančno definicijo »majhne količine«.
- Ureditev prodaje: Predlog zakona prodajo prepoveduje. Pričakovati je razpravo o morebitni uvedbi državnega monopola ali sistema licenciranih klubov (po vzoru nekaterih ameriških zveznih držav), saj zgolj prepoved darovanja in dovoljenje za podarjanje konoplje lahko spodbudita črni trg.
- Preventivni programi in izobraževanje: Ker zdravstveni strokovnjaki opozarjajo na tveganja pri mladostnikih, bo zakonodajalec moral okrepiti preventivne programe, javne kampanje in nadzor nad uporabo pri mladoletnikih.
- Postopno uvajanje in evaluacija: Določbe o vožnji pod vplivom in prepovedi testiranja v delovnem okolju bodo verjetno deležne prilagoditev po mednarodnih izkušnjah. Zakon lahko vsebuje klavzulo o evalvaciji učinkov po dveh ali treh letih.
Če bo zakon sprejet do konca 2025, bo moral minister za zdravje v letu 2026 sprejeti tudi podzakonske akte (npr. pravilnik o vrstah dovoljenih semen, postopkih nadzora, kaznih za nepravilnosti), kar pomeni, da bo možnost osebnega gojenja konoplje v praksi zaživela leta 2027. Opozicija medtem napoveduje možnost pobude za referendum z odložilnim vetom ali presojo ustavnosti, zato časovnica ni povsem gotova.
Razprave o širšem kontekstu legalizacije konoplje
S porastom držav, ki legalizirajo konopljo, se tudi v Sloveniji pojavlja vprašanje, kakšne modele legalizacije poznamo in kateri bi lahko bil primeren. Zakon o omejeni osebni rabi sledi modelu, kjer posameznik lahko goji in podari konopljo, prodaja pa ostaja prepovedana. To je podoben model kot v nekaterih španskih avtonomnih skupnostih s »klubi konoplje«. Po mnenju zagovornikov je tak pristop v skladu z rezultati referenduma in preprečuje monopolizacijo trga. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi se s tem povečala dostopnost in banalizirala zaznana nevarnost, kar bi lahko vodilo v večjo uporabo med mladimi.
Obe zakonodajni reformi – medicinska in osebna uporaba – v Sloveniji odpirata pomembna vprašanja. Legalizacija konoplje ima lahko gospodarske in raziskovalne koristi, saj bi lahko Slovenija razvila lastno industrijo in raziskovalno infrastrukturo. Hkrati pa mora država zagotoviti, da zaščiti ranljive skupine, učinkovito nadzira proizvodnjo in preprečuje črni trg. Ključ do uspeha je uravnotežena zakonodaja, ki upošteva zdravstvene podatke, mednarodne primere in referendumsko voljo državljanov.
Zaključne misli
V Slovenji je do septembra 2025 na področju konoplje prišlo do pomembnih premikov. Referendum leta 2024 je pokazal, da večina državljanov podpira legalizacijo konoplje za medicinske in omejeno osebno rabo. Na podlagi tega je državni zbor sprejel zakon o medicinski in znanstveni konoplji, ki ureja pridelavo, promet in predpisovanje ter postavlja temelje za raziskave. Ta zakon je po vetu državnega sveta ponovno potrjen in od 20. avgusta 2025 velja. Predlog zakona o omejeni osebni uporabi pa še čaka na parlamentarno obravnavo in bo do konca 2025 predmet političnih, strokovnih in javnih razprav.
Ne glede na izid bo tema legalizacija konoplje tudi v prihodnje pomemben del slovenskega zakonodajnega programa. Uspešna implementacija zakona o medicinski konoplji in pametno zasnovan zakon o osebni uporabi bi lahko destigmatizirala uporabo, zagotovila dostop bolnikom, prinesla gospodarske priložnosti in obenem z ustreznimi varovalkami zaščitila javno zdravje. Vendar bo za to potrebno sodelovanje med zakonodajalcem, stroko in civilno družbo ter pozorno spremljanje rezultatov v praksi.